31 December 2008

nehote & mimogrede.

Zdi se mi, da sem prvič začutila "tega se ne grem več" ob prehodu devetindevetdesetega v nul-nul, sveže vrnjena iz zahodnokapitalističnega sveta, ob spremljanju svojevrstnega globalnega tekmovanja, kdo se bo imel boljše in bolj noro (in se s tem ustil med prijatelji in po spletu). Tedaj: komorna družba v stanovanjcu na slovenskem Krasu, precej oddaljen in zato prijetno tih ognjemet in zasneženi Slavnik na prvega januarja. Leto zatem sem doma obešala perilo in poslušala prednovoletni RŠ. Potem pa je v naša življenja že vstopila Lora, za njo še Rik in od tam naprej so ostajala moja silvestrovanja po defaultu nepretirana, skromna, v običajnem bioritmu in precej zagledana v naslednje jutro, ko je treba, seveda, že zgodaj sprehajati in ko je vse prazno in prijetno tiho.

V '08 me je treslo z vseh strani. Če mi je bila Veza za vsak svoj mesec trajanja naložila po en ekstra kilogram na telo, mi je njen Pogreb, ki sem ga uspela opraviti bolečini navkljub, sprožil proces v obratno smer (kako simbolično). Odprl nova spoznanja. Samospoznanja. Natočil poguma, ki je bil od začetka čista nadkompenzacija. Sabina je rekla, pridi v Poreč in nam špilaj. Tjaša mi je pokazala CrossFit in verjetno nehote spremenila moje življenje. Razsajal je rak. Če strica na zadnji fotki niti nisem več prepoznala, tako jebeno ga je spremenilo, je bil Rik tik pred koncem lepši kot kdarkoli prej. Klestila sem svoj CO2 odtis, mimogrede in neboleče. Veronika je naredila rez v svojem lajfu in se s tem močno dotaknila še mojega. In nisem več mogla sodelovati v novodobnih verskih procesijah do nakupovalnih centrov; a zdaj že gledam, kako sem ob božiču nehote naredila nekaj najbolj krščanskega ever; šla sem v Horjul in Čip je dobil dom.

29 December 2008

nekaj fotk iz tiffanyja























(klikni na fotko)

27 December 2008

še malo (kulinaričnega) sladkanja.

Tale se mi je dopadel; lotila sem se ga malce po svoje. Štirje rumenjaki, malo medu, konzerva kokosovega mleka, vanilijev sladkor, cimet in naribani muškatni orešček. Kuhaš, dokler se ne zgosti, ohladiš.

Za obnavljati in ponavljati. Zelo dobro.

nepričakovano. hvala.

Hvala za poslušanje! Sladki komad, ki že kotira na Soundclickovi lestvici Euro-pop (in je eden izmed Top 100), se je zaradi veliko klikov v zadnjih dneh povzpel celo na sedmo mesto, kar je najvišje dosedaj, in skoraj pol leta potem, ko sem ga dala na splet. :)

Hvala tudi vsem, ki ste bili sinoči z nami. Pogled z odra na nasmehe, ples in prepevanje je fajn. Pogreje srce.

26 December 2008

petardo bi vsakemu njenemu fenu vtaknila nekam in jo prižgala, res.

Komaj mesec dni nazaj sem zvedela, da je bil sprejet Zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih, ki končno poskuša stopiti na rep tem slaboumnim nadomestkom prihajanja za prihajanja nezmožne. Tule prebiram, kaj in kdaj je dovoljeno, kaj in kdaj ne, pa mi prebrano ne pomeni dosti, ker sem na temo pirotehnike popolna aberveznica. Jaz bi itak najraje, če sploh ne bi pokalo. Nikoli.

Že nekaj dni pa z nami živi bitje, ki ga še ne poznam dobro, mi je pa zelo nazorno pokazalo, kaj zanj pomeni pirotehnični hrup. Najprej skoraj nič, samo repek se ustavi in povesi; čez nekaj sekund pa tistih deset kilc začne tako panično bežati, da - ker je na vrvici - začne sam sebe nevarno dušiti, rije po tleh z nogami na vse strani in če ga skušam umiriti, se izvija in tuli tako prestrašeno, da ne morem drugače, kot steči s njim, čim prej domov, na varno. A celo ponoči sem dvakrat vstajala in ga tolažila po resda oddaljenih pokih.

Niti ne vem, kako najbolje reagirati. Nimam izkušenj, dosedaj sem le slišala zgodbe o paniki drugih psov v novoletnem času. Ne moja, ne Lorina umirjenost nič ne pomagata, strah je tako globok, da zamegli vse ostalo. Sprehodi v teh dneh postanejo prav en tak logističen zalogaj.

25 December 2008

kaj počnemo danes.

Rojstni dan!

Privoščila sem si dvojni trening. Najprej tabata-tek na tekaču, tempo 5.30 za km in naklon 12%, nato polovično Angie, ob kateri je Pukie nežno potrkal na vrata, ni pa, k sreči, vstopil.

Za kosilo sem sprobala pripraviti nekaj, kar naj bi bila mandljeva pizza, četudi Sis pravi, da je le pizza pizza, tole pa je lahko kvečjemu mandljeva pogača z nadevom za pizzo. Jaz pravim: zanimivo in zelo nasitno, uf!










Namesto torte - b'day banana split! Zelo dobro!










In še pozneje, po dolgem pasjem sprehodu sta bila Lora in Čip deležna pečenega kostnega mozga.

23 December 2008

taubes je odlično branje.

Taubes je naporno (400+ gostotipkanih strani, plus ene 150 pp. referenc), a hkrati očarljivo branje. Much needed, kar se mene tiče.

Včeraj sem prebirala eno poglavje in naletela na nekaj, za kar sem slutila, da je res, ampak vsled svojega teoretičnega nepoznavanja materije nisem mogla vedeti, da je tako. Taubes opisuje tri znanstvene raziskave (ena je spremljala skupino 20.000 ljudi v obdobju osmih let!), ki so se šle hujšanja preko redukcije vnosa kcal hrane. Če odštejemo tiste ljudi, ki se jim je zrolalo, ali pa so nekje med potjo obupali, so bili rezultati nekje takšni: redukcija vnosa kcal je imela za svoj končni rezultat povečanje telesne teže - in to v obliki špeha (tipično: rejenje v predelu okoli pasu).

Seveda se je tudi meni to že zgodilo in zdaj končno razumem, zakaj je tako moralo biti.

ljubko.

Ja, res. Pustite nam, da imamo rojstni dan... kot vsi ostali. Kot v času Juge, ko je bil to dokaj običajno naporen dan, ponavadi kar z vsemi zoprnimi učitelji vred. Ne se švercat z enim samim darilom namesto treh, kajneda. ;)

Danes je NSi zalobirala za menjavo praznika 2. januar za 24. december (kao, saj-to-ni-nič, en dan zamenjaš z drugim in smo, posledično, bolj-evropski). Kot da ni bilo dosti, da so kapitalisti EU blagovolili sprejeti (kao naključno) ex-vzhodnobločne države ravno na praznik dela.

22 December 2008

don't agonize... organize!

One of the most difficult things to give away is kindness, for it is usually returned.
-- Anonymous

Na FB smo začeli sanjati trans-border dogodek, namenjen prijateljstvu, sodelovanju in medsebojnemu spoštovanju. Nekdo je obenem zabeležil prvo omembo pozitive med valovi negativnega poročanja.

Prenapihnjeni slo-cro konflikt nikoli ni bil moj konflikt. In kdo je vsaj enkrat šel skozi torturo in stroške izdelave ATA karneta verjetno hrepeni po dnevu, ko vmes ne bo meje in carine. Takšno predrkavanje okoli meje rajca zgolj omejene.

Pridruži se graditeljem. :)

21 December 2008

impresije petkovega večera.

V petek sva se, malo pred osmo, s sestro domenili, da greva po špežo v Maxija. Ona iz službe, jaz nahitro priletela v mesto z avtom (prometni obup je bil tak, da bi skoraj peš prej prišla, ampak je sis potem na zvit način zrihtala parking). Od zadnje prenove dalje sem bila le enkrat, nahitro, v Maxiju in me je nova razporeditev kar pošteno zmedla. Tokrat sva si pa vzeli čas in zdaj reflektiram o dveh rečeh. Prvo - všeč mi je. Obsedena sem s tem, da mora biti center mesta res Center Mesta in štacuna v centru, kjer sem se lahko, mimogrede, še zadnjo uro pred zaprtjem afnala na temo svežega mesa, ki sva ga izbirali za Loro, me je res očarala. Ready-made delikatese: -50% zadnjo uro. Sis si je takoj privoščila rakce. Glede na bližino doma se mi zdi, da bom Maxi kar zacahnala za bodoče tovrstne podvige - peš ali s kolesom. Drugo pa... nisem mogla verjeti, ko sem opazovala količino mladine, ki si je tam, opazno strastno, nabavljala alkohol. Kam gredo to (s)pit? In, ali je njim to dejansko poanta petkovega večera? Liter vodke v torbici? Tri nališpane mladenke, vsaka s svojo flašo? Kaj kulturnega programa ob tem, ali nič? Zmedlo me je.

17 December 2008

dve v eni vreči, ena pa v drugi vreči.

Zgodba o folklori. Še ena v nizu, da, seveda. Ne v neki xy džungli in na drugem koncu sveta; kar lepo v okolici Ljubljane.

Se sprijaznimo s tem, da tako pač je, jebatga?
Naredimo kaj? Če da - kaj?

07 December 2008

98, 99, 100.

Izziv trebušnjakov se, končno, bliža zaključku. Crunchi niso šteli, le pravi, old school trebušni.
Še tri dni in nekaj manj kot 300 preostalih od skupaj 5050-ih. Jah, priznam, se že veselim, moje trebušne pa tudi. :)

04 December 2008

03 December 2008

srečanje s fran po šestih mesecih

Danes mineva šest mesecev, odkar sem doživela razsvetljenje (Savel -> Pavel varianta), spremenila vero in začela s CrossFitom. Tistega dne sem, po svojem običajnem treningu z utežmi, sprobala še patetično* verzijo benchmark CF treninga, poimenovanega Fran. Vsemu patosu navkljub... ornk me je zgonilo tistih nekaj minutk, ki jih takrat niti nisem štopala. Ne spomnim se več detajlov - vse skupaj danes, bolj kot ne, obujam preko dnevnika vadbe - toda tole drži: moj trening naslednjega dne je bil (modificiran) crossfitovski, in tudi naslednji, in tudi naslednji. Potem smo šli na študijsko ekskurzijo v Logarsko in po povratku sem naredila nekaj ala CF WOD. Potem sem šla na dopust in tudi tam delala CF WODe. Zdaj je že šest mesecev od tega in kot zanalašč, danes je na CF sporedu - Fran. Lotila sem se je zjutraj, na tešče, še vedno v modificirani verziji (16.8 kg za thrusterje, jumping zgibi, variacija 5 x 9 ponovitev), moj tajming pa je od julijskih 7.18 (na manjših težah) in preko septembrskih 5.33 danes zlezel na 5.18. Metabolične posledice so kar hude; najprej nekaj minut težkega dihanja in prihajanja k sebi, nato pa še ure občutka, da se v telesu nekaj dogaja, kuha; v rokah, trebuhu, nogah...

Naslednjo soboto bo v Kettlebells centru na Celovški dan odprtih vrat, kjer bo vključen, kot pravijo sami, tudi prikaz CF vadbe.


* lat-pulli namesto zgibov, kakopak, ter thrusterji s trikilskima ročkama.

02 December 2008

obljubim, da "svete noči" ne bomo pele!*

Alo, banda, na kup! :)

Potem ko se boste izdatno najedli že štiriindvajsetega zvečer, nato še petindvajsetega, in vam bo še tudi šestindvajsetega opoldne žal, da bi zavrgli obilne preostanke prehrambenih dobrot... no, takrat, torej šestindvajsetega zvečer, pridite še na veselo božično glasbeno sladkanje, visokoenergetsko - ki pa, garant, ne redi - godilo se bo v cesarstvu mavrične zastave, na Metelkovi - natančneje, v klubu Tiffany, na povabilo kluba Monokel.

Vzlet ob 22.00, špil nekje ob 23.00, rajanje pa, upamo, do zore.



Hkrati pa vabim, da se pofočkaš še pri podpornikih Sladkega kvarteta na FB!



* hint: think en lanskoletni koncert v podobnem času, HAHAHA!

01 December 2008

pes na delovnem mestu

Kdor tega še ne ve: pes ali dva ob tebi, ko delaš; to je fantastično. Moj trenutni razgled v desno od delovne mize: