.c.c.c

.

2009-04-06T18:00:00.001+02:00

Zaključila bom s svojim delovanjem na tem blogu. To spoznanje se mi je porodilo prejšnji teden med potjo v severne kraje in tudi danes mislim enako. Dva razloga sta; eden je ta, da bi rada bolj intenzivno blogala na temo CrossFita in bo verjetno bolje, če to počnem v drugem, bolj temu namenjenem virtualnem prostoru, drugi je pa ta, da nikakor nisem in ne želim biti "umetnica" in sem ob pogledu na tole dogajanje morda celo nekoliko presenečeno spoznala, da je moj pogled na stvar tako zelo drugačen, da me tam zraven preprosto ne more biti več, niti (zgolj) asociativno. Če kaj, se čutim proletarka in del delavskega razreda, ne glede na svoje titule in šole in pozicije. Če se kdaj dotaknem sfer, ki dišijo po artu, to počnem iz gušta, brez pretenzij, pričakovanj ali pohlepa. In želim, da ta sfera taka tudi ostane. Čista. Ki je, mimogrede, tudi v mojem imenu.

Hvaležna bom tudi za kakšen input na dano temo s strani bralk in bralcev tega bloga.

nicole(d).

2009-03-30T14:00:00.000+02:00

Jutro je in skušam nahitro skombinirati deževno vreme, pasji sprehod in svoj današnji trening. Na atletski stadion se odpravimo, tam pa psa spustim. Zabavno se jima zdi, zakajati se v tek skupaj z mano, zato renčita in si veselo nagajata, a ju že po kakih stotih metrih kaj drugega premami in zavijeta po svoje. Ob zaključku vsakega kroga ju iščem s pogledom - ponavadi sprintata k meni direktno preko zelenice. Čip je tokrat prvič takole spuščen. Medtem ko se Lora čez čas začne zabavati s kostjo, ki jo je našla, Čip vztraja in teče z mano. Na koncu treninga ga za pridnost nagradim. Vsi trije smo fejst mokri, zato gremo takoj domov. Ko pridemo do ceste, ju pripnem in prav fajn se mi zdi vse skupaj.

mmm... najs!

2009-03-29T12:00:00.001+02:00

Vremenska napoved je obetavna. :)

pull-up.

2009-03-24T17:00:00.001+01:00

Nič prej me ni premamilo.

Še v bolnici pred leti, po operaciji, ko sem bila že dva dni postna in noro lačna, sem zavrnila juho, ker ni bila zelenjavna. Tisto noč sem prvič in zadnjič ever vzela pomirjevalo, ki so mi ga sicer naštimali na omarico zaradi postoperativnih bolečin - kruljo je bil tako prazen, da je bolel huje, kot rana.

Še ljudje, v katere sem bila zatrapana do uh in čez, me niso pregovorili.

Potem pa je prišel CrossFit in sem iz krogov svojih crossfitterskih znancev slišala - enkrat, mnogokrat - da vegetarians can't do pull-ups. Slišalo se je smešno in bedasto. A je bilo potem grenkobno res. Nisem ga dobila, ni šlo, vsemu trudu in grizenju navkljub. Vse drugo je šlo opazno naprej, zgibi pa komaj kam.

Prejšnji teden sem prvič po zelo dolgih letih poizkusila jesti meso; vzela sem to kot eksperiment. Ni mi bilo niti občutno všeč, niti mi je šlo potem kakorkoli narobe (kot ponavadi pravi mit, da veđijem ob mesni recidivi rata slabo). Probala, šla mirno naprej.

Nekaj dni zatem sem dobila svoja prva dva pull-upa.

prakticiranje normale

2009-03-23T13:49:00.006+01:00

Ponavadi skrivoma, a še vedno se kdaj zjočem za Rikom, tem smešnim angelom.

Lani, takrat ko je začel zbolevati, sem spoznala, kako sta me ravno psa v nelahkih časih silila, da dnevno prakticiram normalo. In kako zdravilno je bilo to zame. V. je bila polna težkih besed, ko sem ji naznanila, da po Rikovi smrti nameravam posvojiti (danes je ravno četrt leta) še enega psa. Pred kratkim pa mi je postalo jasno, da mi prisotnost dveh psov v življenju pravzaprav zelo pomaga. Samo z Loro me je postajalo na skrivaj in pomalem strah, sploh, ko sem nenadoma zagledala, da se tudi njej že poznajo leta. Meni sta psa kot družina. In čeprav sem človek - z vsem, kar iz tega izhaja -, mi je, pravzaprav, žal vseh trenutkov, ko sem se odločala v korist kapric določenih žensk, s katerimi sem se zapletala, in ne v korist svojih psov. Ja, čeprav sem človek; kajti to, kar imam z njima, psoma, ta naš odnos, to je normala. Je Sanity. V trenutkih, skozi katere sem se pletla po lastni naivnosti (neumnosti), sta bila stalnica in, v končni fazi, izhod iz bolanih občutij.

Hvala Vsemirju, da je tako in prav tako hvala osebi, ki je najbolj zagamane osebe na svojstven način odstranila iz mojega življenja. Srečna sem, da se danes lahko na to temo smejem in zabavam.

Čip in Lora sta se prejšnji teden z mano udeležila zelenih demonstracij. Fotkal je Bojan Brecelj.

niti besede.

2009-03-20T08:00:00.000+01:00

Na letošnjih Rdečkah je imel naš Sladki Kvartet izvrsten nastop. Res, vse je klapalo; zvok, tehnika in odličen, kreativno navdihnjen tehnik (s katerim bi rada še sodelovala), nobena baterija ni crknila in ni bilo preveč zakajeno in glas je zdržal, publika je bila zelo odzivna in vzpodbudna, čeprav so nas mnogi slišali prvič.

Zanimivo in simptomatično pa se mi zdi, da smo ostale popolnoma nevidne za vse, ki so se recenzentsko ali kritiško lotili pisanja o festivalu. Nič!! Niti besede; niti majcene omembe ne. Je to zaradi namerno nastavljenega opisa našega početja, skozi katerega se želim izogniti tukaj tipični obsedenosti s pomembnostjo? Velikokrat se mi zdi, da je za odziv tukajšnje srenje ključno, da to, kar počneš, oblečeš v Velepomembnost in Art(izem) in Nerazumljive Besede. Potem je to Kul. Potem se o tebi Govori. Na lastne oči in ušesa sem se že prepričala, kako sta Zapletenost Besedovanja in Naduvani Ego v publiki sprožala en velik wow... a videla sem tudi puhlost in praznino in kreativni wanna-beizem, ki so v resnici stali za vso tisto Poetično Nerazumljivostjo. Opazovala sem nastajanje Velikih Besed in doživela, kako prazne in brez pomena so v resnici. Ljudje pa padajo nanje. Patetično!

Morda me preseneča, da je ta oreh še trši, kot sem mislila, da bo. Da svojim besedilom navkljub ne bomo mogle pasati tukajšnji queer sceni, mi je bilo po svoje jasno. Verjetno pa si nisem povsem predstavljala, da bo past pocensko nastavljenega opisa tako uspešno ulovila vse te nevidne miši.

prej in zdaj.

2009-03-19T22:00:00.000+01:00

Prva Čipova fotka, ki sem jo kdaj videla (iz arhiva zavetišča Horjul). In potem ena, narejena minuli vikend.

končno korak v smeri mestne železnice!

2009-03-10T10:00:00.002+01:00

Tole je pa vredno poblogat!

"Od 1. marca 2009 je mogoče kupiti mestno dnevno vozovnico, ki velja za neomejeno število potovanj med postajami oziroma postajališči v ljubljanskem železniškem vozlišču."

Cena dnevne karte je 2 EUR.

obvezno čtivo.

2009-03-07T10:39:00.001+01:00

Izredno žalostno, a vredno branja in razmisleka, iz današnjega Dnevnikovega objektiva.

ven na sonce!

2009-03-06T11:33:00.003+01:00

Kaj je lepo zunaj!
Zjutraj, ko smo šli v Tivoli, je bilo še vlažno in oblačno, a tja proti jugu, nad Krimom, se je že začelo odpirati. In tivolska narava se je preobrazila čez noč; včeraj je bila še zimska, danes se že opazno odpira v pomlad.

sisters in action.

2009-03-04T07:00:00.001+01:00

Sinoči sva se igračkali s Kaossi, domači neobvezni jamming.

vladavina zagovedenosti.

2009-03-02T08:00:00.001+01:00

Ravno sem izklopila radio, po naključju je bil val 202, nekaj so omenjali ministrico Kresal in kliče model, pove nekaj takega: "a zdaj bo nekih pet sodnikov govorilo drugače, kot je povedala volja ljudstva". Potem nisem več hotela poslušati.

Zjutraj sem s kužkoma laufala čez Šišenski hrib in šla mimo tiste grdobije in nasilja nad drevesi nad Tivolijem, ki predstavlja začetek avanturističnega parka ali kar že to bo (no, upam, da ne bo). Model, ki je to začel graditi, je bojda mnenja, da je to kul in da to tja paše. Drevesom da ne bo nič, pravi. A je že zdaj, ogabno do kraja!! Naravovarstvena stroka in civilna iniciativa so - edino razumljivo - proti.

Princip zelo podoben. Torej, ne tisti, ki se je šolal za to, o čemer odloča (ustavni sodniki, naravovarstveniki ipd.) - neko zagovedeno volilno telo in neki bukovi enterpreneurs naj (po)vedo, kaj je prav in kaj ne?

To je zelo narobe. Zaskrbljujoče je, koliko ljudi v tej državi si upa biti verbalno nasilne skozi svojo neizobraženost, nevednost, zaplankanost. Kdo bo to poslušal? Zakaj moramo vse to poslušati? Se sploh soočati z vsemi tistimi nepofukanimi primerki, ki ves božji dan visijo v komentarjih pod članki na spletnih straneh? Kje so moderatorji strani - zakaj se to ne briše? Komu je mar to neskončno preštevanje bedakov? Kdo sploh rabi vedeti, kaj menijo s svojimi mikromožgani? Potem pa so tu še, seveda, v politiko zašli Analni Karakterji in vse to je preprosto grozno. Depresivno; in sploh ne vem, kaj narediti.

kaoss je dobil sestrico.

2009-02-28T10:00:00.002+01:00

Juhej! Leto dni po spočetju tega bloga - ki smo ga simbolično vezale na prihod Kaoss Pada II v hišo - je Kaoss dobil sestrico, ki ji je ime: Kaossilator. OK, če me je že Kaoss popolnoma navdušil s tem, da je zelo intuitiven in da se ga je še vsakdo, ki je dal prste nanj, naučil uporabljati dobesedno v sekundi ali dveh, je Kaossilator še korak dalje. Tale video je nastal morda četrt ure po tistem, ko mi je poštar predal paket. Nisem še sploh uspela pogledati navodil za uporabo. Baterije sem dala notri, vse priklopila na feršt in evo... Podlago sem tik pred snemanjem zgradila čisto intuitivno in tule na posnetku prčkam po drugih zvokih. Na Kaossilatorju na predhodno določen parameter (= dolžina fraze, v tem primeru 8 & bpm, tukaj 125, in lestvico - lidijska ali dorska, že ne vem več) začneš graditi zvoke od nule. Dodajaš sloj po sloj, in jih do nezavesti semplaš na osnovo.

In še beseda ali dve o tem, zakaj poštar. Slovenski uvoznik mi že mesec dni obljublja, da mi bo sporočil, v kolikšnem času bi bila tale malčica dobavljiva, ker je nimajo na zalogi. Verjetno jih daje zimski spanec, ki se očitno pretegne na celo leto, ker to ni prvič, da se ne zganejo. In iz izkušenj vem, da morajo imati na očeh nek filter, zaradi katerega postanemo ženske v njihovi štacuni nevidne. Tako kot se je treba njim nastavljati, da te vprašajo, če kaj potrebuješ, še ne.
A kakor koli že!
Jernej iz Psycho-Path in Lollobrigide (obvezen checkout live 11. aprila na Vrhniki - make sure to be there!!) mi je svetoval Thomanna, naročilo sem preko spleta oddala v sredo zvečer. In danes je sobota. En, dva, tri.

sladki instrumentarij.

2009-02-27T06:00:00.004+01:00

Vse, razen sesalca na desni! :)

plakat je nared.

2009-02-26T15:00:00.000+01:00

Format A4, majhna naklada.

bojda creepy besedilo.

2009-02-26T08:00:00.001+01:00

Hjahm, določeni hardver/softver zapleti so razlog, da kompleten demo, z vokalom, še ne more biti na netu. Naj (mu) bo. Sem pa - vsaj to - tja k instrumentalu obesila še besedilo, ki ga je Mana iz Wanted zadnjič označila kot creepy. ;)

Je res creepy? Tvoje mnenje?

pollan vs. taubes.

2009-02-22T08:00:00.000+01:00

Pollan vs. Taubes. Oba se ukvarjata s podobno tematiko: hrana / bolezni / zdravje, oba celo plujeta čez mnogo identičnih virov. Poanta pa je, pri Pollanu, delno razočaranje. Ok, se strinjam: jejmo hrano in ne tisto, kar ima (le) videz hrane. Iščimo hrano, ki ni obdelana s pesticidi in "e"-ji. Vse kul. Ne razumem pa, kako se lahko Pollan sprehodi čez prehrano ljudstev, ki se jih zahodna hrana (še) ni dotaknila in potem ugotovi, da je treba jesti pretežno rastline? Se izogibati mastni hrani (če kaj, potem Masai jedo precej mastno in pretežno živalskega izvora, kajneda). Taubesa skorajda križa v eni opombi pod črto, ker je le-ta na osnovi svoje zelo izčrpne in z viri utemeljene študije prišel do sklepa, da preveč žitaric in predelane hrane (od OH do maščob tipa margarine) škodi.
Očitno je spoznanje, da človeški organizem ni narejen za tolikšne količine OH iz žitaric, ki mu jih povprečen človek dovaja - vse v skladu s prehrambeno piramido, seveda - še vedno heretično, tudi za Pollana.

rdeče zore, desetič!

2009-02-21T06:00:00.001+01:00

Tule je program letošnjega festivala.
Nastop Sladkih bo v soboto 7. marca.

dve frišni.

2009-02-14T10:26:00.004+01:00

Kot verjetno že veste, a mi je vseeno v velik ponos še enkrat poudariti, bo Sladki kvartet nastopil na mojem ljubšem festivalu, Rdečih zorah. Spremljajte strani festivala za več informacij, tule pa dajem v posluh dve frišni.

Prva je Miniatura, 12. februar 2009; Zvonka ima v rokah Kaoss Pad II, jaz pa sem s svinčnikom spreparirala električno kitaro.

Druga pa predstavlja prvi zvočni zapis novega komada Sladkih, ki se imenuje Djevojko mala (jep, jep... ampak ni tista, čeprav sem vzela isti naslov za inspiracijo ;) ) in ki ga boste lahko v kompletu z besedilom slišali na prihajajočih Zorah. Tule pa delovna, neizbrušena, instrumentalna verzija!

Seveda se, kot vedno, priporočam za komentarje!

odlična uvrstitev zvonkinega videa.

2009-02-10T11:04:00.003+01:00

Zvonkin video BROKEN H-H-HA…EGG se je uvrstil na 19. mesto mednarodnega natečaja za kratki video 59 seconds video festival.
Bravo Zvonka!

igračkanje.

2009-02-10T08:16:00.002+01:00

Računalniški synth (via Ubuntu Studio) in DR-3 via Kaoss Pad.

punce na težkih gvihtih so seksi.

2009-02-09T13:23:00.003+01:00

V petek me je Sis vprašala, če sem bila pridna (verjetno na treningu). In ker sem bila (verjela mi je na besedo), sem dobila tole.
:)

Trditev iz naslova drži;
podobno kot je za popravilo avtomobila najbolje iti k mehaniku, je neproduktivno razpravljati o težki atletiki oziroma utežeh nasploh s cerebralnimi samovšečnimi tipi, ki so vse ure telovadbe presedeli nekje v ćošku skupaj s kolegicami, ki je skoraj vsak teden "zvijalo od PMS", in ki v življenju niso prijeli za gviht - to se nanaša na en Tjašin pred časom shared item v Readerju.

prihajajo rdečke.

2009-02-04T15:14:00.001+01:00

ponosna sestra.

2009-01-26T12:39:00.002+01:00

Sinoči se je moja sestra prvič preizkusila v testu maksimalnih dvigov - CrossFit Total.
Zdi se mi tudi, da je prvič v življenju sploh preizkušala tovrstne max-e.
In njeni rezultati? 50 kg počepa, 30 kg teznega stoje, 65 kg vleke od tal. Pri počepu in vleki od tal še precej lufta do odpovedi.
Ponosna sem nanjo! :)

prebrala taubesa. zakon.

2009-01-22T08:49:00.000+01:00

72 minut esence Taubesa. Vredno ogleda.

moronizem

2009-01-22T08:46:00.002+01:00

Kaj pa, če bi naredil konec takimle moronizmom?
Nezrel človek.

shod za ustavitev nasilja v gazi.

2009-01-15T12:58:00.003+01:00

Bodi tam v soboto, pokaži, da ti ni vseeno!

Vabilo; poziv zunanjemu ministru.

psychoz!

2009-01-15T12:53:00.002+01:00

Nocoj v Sub-subu. Seeya there.

ni res, da ne sme; mora!

2009-01-08T17:10:00.003+01:00

Živim v soseski bodoče ljubljanske džamije in si pravzaprav vse bolj želim, da bi bila njena podoba resen šamar podalpski nestrpnosti. Za razliko od premierja države, ki meni, da se boljši svet ustvarja s puščanjem (za)plank(anosti) tam, kjer že so / je.

Uboga duša! Is he really this shallow?!

raznobarvnost realov

2009-01-07T14:02:00.003+01:00

[...]
Čudan je osjećaj kada provališ princip taj: isto k'o Janezov je slikovit njen doživljaj.
Elegantno je to, zar ne? Kad uspijevaš sve zajebe u bajke poskrivati i uz to još pravit' se
da kriv je svijet, ne ti - ti živiš „složno i u ljubavi“; spretno izbjegavaš da svoja djela reflektiraš.
[...]

(Sladke; Posljednji kadar)

sintetiziranje vitamina d.

2009-01-03T13:40:00.002+01:00

In še prvič za četrt urice veselja brez štrika, za nekatere... ;)

murphed.

2009-01-01T19:55:00.004+01:00

Sezono sva odprli z Loro na štadionu v snegu in pri nekaj minus-Celzijev; s kratkimi hlačami čez dolge, s sklecami v snegu, z rokami / nosom v mrzlovlažnem in nato z eno odvrženo flašo, ki jo je bilo treba najprej malce prežvečiti, nato pa z njo odigrati rundo divjega fuzbala. :)

Srečno 2009, darlings!

nehote & mimogrede.

2008-12-31T13:07:00.003+01:00

Zdi se mi, da sem prvič začutila "tega se ne grem več" ob prehodu devetindevetdesetega v nul-nul, sveže vrnjena iz zahodnokapitalističnega sveta, ob spremljanju svojevrstnega globalnega tekmovanja, kdo se bo imel boljše in bolj noro (in se s tem ustil med prijatelji in po spletu). Tedaj: komorna družba v stanovanjcu na slovenskem Krasu, precej oddaljen in zato prijetno tih ognjemet in zasneženi Slavnik na prvega januarja. Leto zatem sem doma obešala perilo in poslušala prednovoletni RŠ. Potem pa je v naša življenja že vstopila Lora, za njo še Rik in od tam naprej so ostajala moja silvestrovanja po defaultu nepretirana, skromna, v običajnem bioritmu in precej zagledana v naslednje jutro, ko je treba, seveda, že zgodaj sprehajati in ko je vse prazno in prijetno tiho.

V '08 me je treslo z vseh strani. Če mi je bila Veza za vsak svoj mesec trajanja naložila po en ekstra kilogram na telo, mi je njen Pogreb, ki sem ga uspela opraviti bolečini navkljub, sprožil proces v obratno smer (kako simbolično). Odprl nova spoznanja. Samospoznanja. Natočil poguma, ki je bil od začetka čista nadkompenzacija. Sabina je rekla, pridi v Poreč in nam špilaj. Tjaša mi je pokazala CrossFit in verjetno nehote spremenila moje življenje. Razsajal je rak. Če strica na zadnji fotki niti nisem več prepoznala, tako jebeno ga je spremenilo, je bil Rik tik pred koncem lepši kot kdarkoli prej. Klestila sem svoj CO2 odtis, mimogrede in neboleče. Veronika je naredila rez v svojem lajfu in se s tem močno dotaknila še mojega. In nisem več mogla sodelovati v novodobnih verskih procesijah do nakupovalnih centrov; a zdaj že gledam, kako sem ob božiču nehote naredila nekaj najbolj krščanskega ever; šla sem v Horjul in Čip je dobil dom.

nekaj fotk iz tiffanyja

2008-12-29T08:21:00.003+01:00

(klikni na fotko)

še malo (kulinaričnega) sladkanja.

2008-12-27T13:23:00.005+01:00

Tale se mi je dopadel; lotila sem se ga malce po svoje. Štirje rumenjaki, malo medu, konzerva kokosovega mleka, vanilijev sladkor, cimet in naribani muškatni orešček. Kuhaš, dokler se ne zgosti, ohladiš.

Za obnavljati in ponavljati. Zelo dobro.

nepričakovano. hvala.

2008-12-27T09:35:00.003+01:00

Hvala za poslušanje! Sladki komad, ki že kotira na Soundclickovi lestvici Euro-pop (in je eden izmed Top 100), se je zaradi veliko klikov v zadnjih dneh povzpel celo na sedmo mesto, kar je najvišje dosedaj, in skoraj pol leta potem, ko sem ga dala na splet. :)

Hvala tudi vsem, ki ste bili sinoči z nami. Pogled z odra na nasmehe, ples in prepevanje je fajn. Pogreje srce.

petardo bi vsakemu njenemu fenu vtaknila nekam in jo prižgala, res.

2008-12-26T07:20:00.007+01:00

Komaj mesec dni nazaj sem zvedela, da je bil sprejet Zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih, ki končno poskuša stopiti na rep tem slaboumnim nadomestkom prihajanja za prihajanja nezmožne. Tule prebiram, kaj in kdaj je dovoljeno, kaj in kdaj ne, pa mi prebrano ne pomeni dosti, ker sem na temo pirotehnike popolna aberveznica. Jaz bi itak najraje, če sploh ne bi pokalo. Nikoli.

Že nekaj dni pa z nami živi bitje, ki ga še ne poznam dobro, mi je pa zelo nazorno pokazalo, kaj zanj pomeni pirotehnični hrup. Najprej skoraj nič, samo repek se ustavi in povesi; čez nekaj sekund pa tistih deset kilc začne tako panično bežati, da - ker je na vrvici - začne sam sebe nevarno dušiti, rije po tleh z nogami na vse strani in če ga skušam umiriti, se izvija in tuli tako prestrašeno, da ne morem drugače, kot steči s njim, čim prej domov, na varno. A celo ponoči sem dvakrat vstajala in ga tolažila po resda oddaljenih pokih.

Niti ne vem, kako najbolje reagirati. Nimam izkušenj, dosedaj sem le slišala zgodbe o paniki drugih psov v novoletnem času. Ne moja, ne Lorina umirjenost nič ne pomagata, strah je tako globok, da zamegli vse ostalo. Sprehodi v teh dneh postanejo prav en tak logističen zalogaj.

kaj počnemo danes.

2008-12-25T16:30:00.007+01:00

Rojstni dan!

Privoščila sem si dvojni trening. Najprej tabata-tek na tekaču, tempo 5.30 za km in naklon 12%, nato polovično Angie, ob kateri je Pukie nežno potrkal na vrata, ni pa, k sreči, vstopil.

Za kosilo sem sprobala pripraviti nekaj, kar naj bi bila mandljeva pizza, četudi Sis pravi, da je le pizza pizza, tole pa je lahko kvečjemu mandljeva pogača z nadevom za pizzo. Jaz pravim: zanimivo in zelo nasitno, uf!

Namesto torte - b'day banana split! Zelo dobro!

In še pozneje, po dolgem pasjem sprehodu sta bila Lora in Čip deležna pečenega kostnega mozga.

taubes je odlično branje.

2008-12-23T18:19:00.003+01:00

Taubes je naporno (400+ gostotipkanih strani, plus ene 150 pp. referenc), a hkrati očarljivo branje. Much needed, kar se mene tiče.

Včeraj sem prebirala eno poglavje in naletela na nekaj, za kar sem slutila, da je res, ampak vsled svojega teoretičnega nepoznavanja materije nisem mogla vedeti, da je tako. Taubes opisuje tri znanstvene raziskave (ena je spremljala skupino 20.000 ljudi v obdobju osmih let!), ki so se šle hujšanja preko redukcije vnosa kcal hrane. Če odštejemo tiste ljudi, ki se jim je zrolalo, ali pa so nekje med potjo obupali, so bili rezultati nekje takšni: redukcija vnosa kcal je imela za svoj končni rezultat povečanje telesne teže - in to v obliki špeha (tipično: rejenje v predelu okoli pasu).

Seveda se je tudi meni to že zgodilo in zdaj končno razumem, zakaj je tako moralo biti.

ljubko.

2008-12-23T17:38:00.003+01:00

Ja, res. Pustite nam, da imamo rojstni dan... kot vsi ostali. Kot v času Juge, ko je bil to dokaj običajno naporen dan, ponavadi kar z vsemi zoprnimi učitelji vred. Ne se švercat z enim samim darilom namesto treh, kajneda. ;)

Danes je NSi zalobirala za menjavo praznika 2. januar za 24. december (kao, saj-to-ni-nič, en dan zamenjaš z drugim in smo, posledično, bolj-evropski). Kot da ni bilo dosti, da so kapitalisti EU blagovolili sprejeti (kao naključno) ex-vzhodnobločne države ravno na praznik dela.

don't agonize... organize!

2008-12-22T18:42:00.003+01:00

One of the most difficult things to give away is kindness, for it is usually returned.

-- Anonymous

Na FB smo začeli sanjati trans-border dogodek, namenjen prijateljstvu, sodelovanju in medsebojnemu spoštovanju. Nekdo je obenem zabeležil prvo omembo pozitive med valovi negativnega poročanja.

Prenapihnjeni slo-cro konflikt nikoli ni bil moj konflikt. In kdo je vsaj enkrat šel skozi torturo in stroške izdelave ATA karneta verjetno hrepeni po dnevu, ko vmes ne bo meje in carine. Takšno predrkavanje okoli meje rajca zgolj omejene.

Pridruži se graditeljem. :)

impresije petkovega večera.

2008-12-21T05:58:00.004+01:00

V petek sva se, malo pred osmo, s sestro domenili, da greva po špežo v Maxija. Ona iz službe, jaz nahitro priletela v mesto z avtom (prometni obup je bil tak, da bi skoraj peš prej prišla, ampak je sis potem na zvit način zrihtala parking). Od zadnje prenove dalje sem bila le enkrat, nahitro, v Maxiju in me je nova razporeditev kar pošteno zmedla. Tokrat sva si pa vzeli čas in zdaj reflektiram o dveh rečeh. Prvo - všeč mi je. Obsedena sem s tem, da mora biti center mesta res Center Mesta in štacuna v centru, kjer sem se lahko, mimogrede, še zadnjo uro pred zaprtjem afnala na temo svežega mesa, ki sva ga izbirali za Loro, me je res očarala. Ready-made delikatese: -50% zadnjo uro. Sis si je takoj privoščila rakce. Glede na bližino doma se mi zdi, da bom Maxi kar zacahnala za bodoče tovrstne podvige - peš ali s kolesom. Drugo pa... nisem mogla verjeti, ko sem opazovala količino mladine, ki si je tam, opazno strastno, nabavljala alkohol. Kam gredo to (s)pit? In, ali je njim to dejansko poanta petkovega večera? Liter vodke v torbici? Tri nališpane mladenke, vsaka s svojo flašo? Kaj kulturnega programa ob tem, ali nič? Zmedlo me je.

dve v eni vreči, ena pa v drugi vreči.

2008-12-17T09:48:00.003+01:00

Zgodba o folklori. Še ena v nizu, da, seveda. Ne v neki xy džungli in na drugem koncu sveta; kar lepo v okolici Ljubljane.

Se sprijaznimo s tem, da tako pač je, jebatga?
Naredimo kaj? Če da - kaj?

98, 99, 100.

2008-12-07T10:15:00.003+01:00

Izziv trebušnjakov se, končno, bliža zaključku. Crunchi niso šteli, le pravi, old school trebušni.
Še tri dni in nekaj manj kot 300 preostalih od skupaj 5050-ih. Jah, priznam, se že veselim, moje trebušne pa tudi. :)

dobila taubesa!

2008-12-04T07:41:00.001+01:00

srečanje s fran po šestih mesecih

2008-12-03T09:50:00.003+01:00

Danes mineva šest mesecev, odkar sem doživela razsvetljenje (Savel -> Pavel varianta), spremenila vero in začela s CrossFitom. Tistega dne sem, po svojem običajnem treningu z utežmi, sprobala še patetično* verzijo benchmark CF treninga, poimenovanega Fran. Vsemu patosu navkljub... ornk me je zgonilo tistih nekaj minutk, ki jih takrat niti nisem štopala. Ne spomnim se več detajlov - vse skupaj danes, bolj kot ne, obujam preko dnevnika vadbe - toda tole drži: moj trening naslednjega dne je bil (modificiran) crossfitovski, in tudi naslednji, in tudi naslednji. Potem smo šli na študijsko ekskurzijo v Logarsko in po povratku sem naredila nekaj ala CF WOD. Potem sem šla na dopust in tudi tam delala CF WODe. Zdaj je že šest mesecev od tega in kot zanalašč, danes je na CF sporedu - Fran. Lotila sem se je zjutraj, na tešče, še vedno v modificirani verziji (16.8 kg za thrusterje, jumping zgibi, variacija 5 x 9 ponovitev), moj tajming pa je od julijskih 7.18 (na manjših težah) in preko septembrskih 5.33 danes zlezel na 5.18. Metabolične posledice so kar hude; najprej nekaj minut težkega dihanja in prihajanja k sebi, nato pa še ure občutka, da se v telesu nekaj dogaja, kuha; v rokah, trebuhu, nogah...

Naslednjo soboto bo v Kettlebells centru na Celovški dan odprtih vrat, kjer bo vključen, kot pravijo sami, tudi prikaz CF vadbe.

* lat-pulli namesto zgibov, kakopak, ter thrusterji s trikilskima ročkama.

obljubim, da "svete noči" ne bomo pele!*

2008-12-02T19:01:00.005+01:00

Alo, banda, na kup! :)

Potem ko se boste izdatno najedli že štiriindvajsetega zvečer, nato še petindvajsetega, in vam bo še tudi šestindvajsetega opoldne žal, da bi zavrgli obilne preostanke prehrambenih dobrot... no, takrat, torej šestindvajsetega zvečer, pridite še na veselo božično glasbeno sladkanje, visokoenergetsko - ki pa, garant, ne redi - godilo se bo v cesarstvu mavrične zastave, na Metelkovi - natančneje, v klubu Tiffany, na povabilo kluba Monokel.

Vzlet ob 22.00, špil nekje ob 23.00, rajanje pa, upamo, do zore.

Hkrati pa vabim, da se pofočkaš še pri podpornikih Sladkega kvarteta na FB!

* hint: think en lanskoletni koncert v podobnem času, HAHAHA!

pes na delovnem mestu

2008-12-01T12:58:00.003+01:00

Kdor tega še ne ve: pes ali dva ob tebi, ko delaš; to je fantastično. Moj trenutni razgled v desno od delovne mize:

a soundclick top 100

2008-11-19T09:24:00.005+01:00

Ufa! :)
Pravkar sem odkrila, da se je Velike Gromkine Sladkobe oprijel še atribut "A Soundclick Top 100 Song".

(moja) naša srečica

2008-11-18T10:56:00.004+01:00

8,5 letna nadvse zanimiva kombinacija nežne duše in podivjanega dominantnega hudiča.
Atletskega telesa, neskončnega apetita in kot svila mehkega kožuha.

nasvet (enaindvajsetega) stoletja

2008-11-18T07:36:00.004+01:00

Zelo me je pretresel. Menda ga je izrekel nek britanski strokovnjak za podnebne spremembe, kot odgovor na vprašanje, kaj v tem trenutku svetuje ljudem v zvezi s podnebnimi spremembami.
Stari bodite vsaj 40 let, je povedal.
Pri Desusu to, očitno, dobro vedo.

o nekomu, ki ne razume bistva

2008-11-15T12:41:00.002+01:00

"Bistveno je to, da predlaganje Erjavca za ministra za okolje izraža odnos do okolja. Vsaj Pahorjev odnos do okolja, če že ne odnosa njegove celotne vlade. Odnos do okolja pa kaže na to, kako kdo razume dogajanje v današnjem svetu in še posebno probleme, ki nas pestijo. Največji, ključni problem je danes prav okolje."

Tomaž Mastnak v današnjem Dnevniku.

kaj pa, če rečem.... igrača?

2008-11-13T08:26:00.003+01:00

Jutri bo šest let, da sem spoznala gumpka, ki je dobil ime Riko.
Zdaj Rika ni več. Spomini na njegovo poslavljanje so zame še vedno zelo boleči, a hkrati pa je tu čudovita gora spominov, ki so lepi, ljubeči, poučni... in nekateri tudi prijetno hecni. Tegale se morda še kdo spomni, nastal je lani v tem času :)

sladka gromka slajdšov

2008-11-08T14:54:00.002+01:00

Fotke: Judita Zorman & Konzorcjani & Vida Črnivec.

prvi vtisi po sladki gromki

2008-11-07T07:38:00.003+01:00

Bilo je zelo lepo.
Ne predstavljam si, kako smo zvenele (v monitorjih slišimo vglavnem zgolj glasove, nikakor ne realne zvočne slike), ampak odzivi in valovanje energije so bili krasni, vzpodbudni, navdihujoči.
Hvala vsem, ki ste bili z nami in nas vzpodbujali. Veliko je bilo znanih nasmejanih obrazov, nekaj pa tudi neznanih nasmejanih. :) Všeč mi je, da smo vas vzpodbudile k plesu!
Hvala Gromki za povabilo in vso prijaznost.
Hvala tudi vsem, ki ste bili z nami v mislih - dobro nam je delo.
Veselim se dveh novih povabil za špil (prvo prihaja iz Monokla, drugo od Crazed Farmers), kot tudi naših pevskih vaj, kajti ravno v njih se, po mojem, odraža pravo bistvo vsega tega početja: uživati in (se) graditi že med korakanjem po poti. Meni je bilo že vadenje za nastop polno dobrih energij in če smo jih sinoči uspele zavalovati naprej (moj vtis je, da ja), potem je to to.

Če ima (še) kdo kakšne fotke, se toplo priporočam zanje.

napotek za četrtkov večer

2008-11-04T08:39:00.002+01:00

Ker smo, bolj ali manj, zavezane delavskemu urniku in bioritmu, vsaj tekom tedna, bomo v četrtek spregledale ljubljansko razvado / navado začenjanja špilov malo-pred-polnočjo in začele takrat, ko smo se najavile oziroma kmalu zatem.

Upam na dober odziv delovnega ljudstva, res!

bravo za UK!

2008-10-30T10:57:00.005+01:00

Parlament Združenega Kraljestva je izglasoval prvi zakon ever na tem planetu, ki zadosti radikalno zastavlja podnebne cilje.

Čestitke!

Nekateri britanski estradniki so se pri tem izkazali za precej ozaveščene, kar je kul.

proč s prehranjevalnimi miti, prosim!

2008-10-30T04:58:00.004+01:00

Tale blog se je uvrstil med moja omiljena branja z neverjetno lahkoto, edino, česar ne vem več je, kako sem sploh naletela nanj. Fantastično spisan blog, ki odprtim glavam pokaže na težave uveljavljene prehranjevalne religije (= izogibati se mastni hrani, uživati "zadosti" (beri: ogromno) ogljikovih hidratov iz naslova žitaric, zmerno z beljakovinami).

V tem letu sem se znebila dveh svojih svetih prepričanj. Prva je prepričanost v nujnost kumulative daljših aerobnih treningov za fiskulturni progres. S tem so mi že prej antipatične epidemične razsežnosti tekanja-na-kilometre postale še bolj antipatične (z boljšimi razlogi anyway) in sem se potrudila, da sem štart nedavne masovke v mestu pričakala v gymu, s konkretno obloženo dvajsetkilsko štango. Druga pa se tiče hrane. Ne palim več na idejo nujnosti / zdravosti polnozrnatega. Zrna so se po dokaj hitrem postopku umaknila v ozadje mojega jedilnika and I feel fine. Glede na odlično reakcijo mojega telesa na to bogokletno dejanje se, zaenkrat, sploh še nisem niti dotaknila besede "striktno", ko oblagam svoj krožnik z dobrotami.

Oktobra sem naštela sedem svojih novih najboljših - enega v šprintu na 400m, ostale pa na gvihtih. So v razponu med 40 kg (pri vajah, kjer je gviht na koncu nad glavo) do 100 kg (tam, kjer je poudarek na moči nog in trupa). Kvalitativna razlika je vsekakor očitna: če sem prej seštevala količine kilometrov in časa za fiskulturo, zdaj seštevam rekorde. :)

vabilo na "nove alegorije"

2008-10-21T15:35:00.003+02:00

"Nove alegorije" - performans Zvonke T. Simčič

Premierna predstavitev v Galeriji Kapelica 23. oktobra 2008 ob 19. uri.

Prva ponovitev: KID Kibla, Maribor 03.11.2008
Druga ponovitev: MKC Medvode 05.12.2008

Koncept in izvedba : Zvonka T Simčič. Programiranje, svetovanje in izvedba: Borut Savski. Performerji: Mitja Osolnik / vokal, kamera; Zvonka T Simčič / didgeredoo, kaoss, zasnova za VJ-janje; Valentina Praprotnik / didgeredoo; Borut Savski / programiranje, zvočni efekti, VJ-janje. Teoretično-kritična-aktivistična platforma: Tanja Rener, Tatjana Greif. Posebna zahvala Tanji Rener, Tatjani Greif, Nadi Žgank, Katarini Višnar, Justini Simčič, Bahetu Kouraishiju, Meliti Goljevšek, Kseniji Jus, Lili Anamariji No, Juriju Krpanu in Galeriji Kapelica. Produkcija: Zavod CCC / Zavod za medijsko umetnost in projekte družbenega raziskovanja / CrossCommunityCreation v sodelovanju z galerijo Kapelica. Projekt so podprli: Ministrstvo za kulturo, Mestna občina Ljubljana in Občina Medvode.

Projekt je sestav dveh delov, prvega sestavlja teoretično kritična platforma, drugega pa performans. V prvem bo podan kontekst stanja v Sloveniji, ko se v enostarševski družini samska ženska odloči imeti otroka z umetno oploditvijo, čeravno ji država to prepoveduje. Kaj pomeni enostarševska družina v današnji družbi? Kako preživeti kot mati samohranilka ali kot umetnica v objemu aparata države? Kakšne so njene pravice (nepravice)? Kakšne so reakcije okolja? Drugi del dogodka bo razgrinjal dejstvo, kako imajo takšna dejanja mnogo večjo vlogo, kot le to, da se nekaj dela proti obstoječim zakonom. So dejanja, ki so notranja nuja, povezana z zavestjo in z neko odločenostjo, da ta korak speljem, ne glede na vse.

intervju

2008-10-17T20:53:00.004+02:00

Danes je izšla nova, sedma po vrsti, številka revije Narobe. Notri je krajši pogovor z mano in krasna fotka, ki jo je naredila Judita. Zaradi vsega, kar se mi je dogajalo v času, ko bi lahko še spreminjala draft prepisa (prelom avgusta v september), mi ni uspelo popraviti (vsaj) dveh napakic. Prva se tiče "bolj kvalitetne glasbe" - točno bi bilo "več", in ne "bolj". Druga se nanaša na ženske / avtorice (kot antipol ženskam / objektom) na slovenski glasbeni sceni in opomba se nanaša na njihovo (ne)vidnost znotraj tukajšnje kulture nasploh, nikakor pa ne na to, da jih (v moji percepciji) ne bi bilo.

Eto, zdaj mi je lažje... :)

štiriglasni gromki posladek

2008-10-16T13:27:00.003+02:00

solarna zgodba se nadaljuje!

2008-10-13T11:02:00.001+02:00

V torek 14. 10. 2008 se bo v sklopu demonstracije delovanja solarne elektrarne Slovenskega E-Foruma zgodila tudi glasbena improvizacija ritmično okrepljenega Dua Triglavka (Zvonka Tončka Simčič na didgeredooju in efektih, Katarina Višnar na električni kitari in efektih). Kot gost se nama bo pridružil Isiaka Sanou na djembah.

Ozvočenje bo omogočila električna energija, pridobljena in-situ preko solarnih celic. Kdaj: ob 14. uri (približno). Kje: Gospodarsko razstavišče v Ljubljani (Študentska arena). Vstop prost!

reduce-reuse-recycle (1): skenslaj plastične flaše

2008-10-09T09:55:00.003+02:00

O tem je, med ostalim, pisala že Simona.
Moje tuhtanje me je pripeljalo do enakega odgovora. Plastičnih flašk resda že nekaj časa ni v moji bližini (še tistih nekaj Cockt v tem letu sem kupila v pravih, steklenih flaškah), sem pa, do pred kratkim, uporabljala plastičen bidon za telovadbo.
Zdaj sta v moji zbirki dva Siggova bidona (enega sem prejela v dar, tnx sis! :* ) in termoske-veteranke. Flaše samo še steklene, najraje povratne. Nobene plastike in še toliko manj aluminija za enkratno rabo (piksne).

K akciji vabi tudi newyorški kolega No Impact Man. Ja - let's go viral with this one! :)

odvečnost telesa.

2008-10-04T11:32:00.004+02:00

Tale mi ne da miru: zadnjič sem med debato ob našem dnevnem obredu (= kosilo @ headquarters) ostala čista pegla. Dve sodelavki sta dokaj decidirano izjavili, da jima je telo odveč. Če bi se le dalo, bi bili le duše. Ups.

Prvo, kar vem je, da mi je tovrstna stanca zelo anti-seksi. Bi šla v posteljo z žensko (oziroma človekom nasploh), ki ji je telo odveč? Ne vem, ne zveni pretirano obetavno. Prejkone frigidno. Rada imam, če se med rjuhami dogaja življenje, ne pa prelaganje desk.

Drugo, jebiga - telo je danost. Če kdo, mi je Rik s svojo boleznijo predočil in me poučil, kako zelo na trdih nogah stoji to dejstvo, kako ne moreš mimo njega navkljub milijardi molitev, ki jih v tem času nameniš ne-vem-komu-že (ki najverjetneje nima telesa).

Živeti tako, da ti je telo odveč je dekadentno in kontraproduktivno. Verjamem, da se splača delati na sebi in spreminjati tovrsten odnos do svojega telesa v korist bolj pozitivnega. Zagrabiti tiste gvihte, pridelati žulj ali dva in oditi pod tuš prešvicana v nulo s fantastičnim občutkom, da si danes v svojo zbirko osebnih rekordov dodala novega.

Fotka je nastala po treningu clean-a, rdeči flek na ključnici je bil iskreno boleč.

nikoli ne veš, kje te čaka sreča.

2008-10-01T21:17:00.001+02:00

snapshot iz prihajajočega videa

2008-10-01T14:20:00.003+02:00

mesec dni...

2008-09-30T19:34:00.001+02:00

hm.

2008-09-28T10:32:00.003+02:00

Včeraj sem med pogovorom slučajno izvedela nekaj, kar mi je dalo misliti, da moj ekološki ukrep zmanjševanja temperature vode v bojlerju ni nujno kul:

Na osnovi raziskav in študij je najnevarnejši in najpogostejši izvor okužbe sistem za oskrbo s toplo vodo. Legionelo so našli v vseh sistemih s pitno vodo v katerih je prišlo do nastanka biofilma. Epidemiološko gledano, je najnevarnejši sistem, ki vzdržuje vodo v mejah med 25 in 55°C. Pri temperaturah sistemov pod 20 in nad 60°C je ta nevarnost zanemarljiva. V ZDA se je število primerov okužbe z Legionelo dramatično povečalo po sprejetju mer za znižanje porabe energije, ki je predpisal ogrevanje vode v javnih ustanovah na 43 – 45°C.

lora z medicinko

2008-09-25T10:40:00.002+02:00

Primer pasjega treninga z medicinsko žogo (3 kg). ;)

videoposnetek iz poreča

2008-09-23T18:22:00.006+02:00

Torej, zdaj končno tu: zadnji komad v Poreču pred dokončnim sesutjem glasilk... proti koncu me že zmanjkuje...

global warming = polar bear shit?

2008-09-12T19:04:00.002+02:00

Sprašujem se, če bi enako vneto, kot, recimo, Mladina niza skeptične tekste na temo globalnega segrevanja, objavljali tudi tekste tistih, ki bi trdili, da je Zemlja ravna in da se Sonce vrti okoli nje? Seveda je nekomu v interesu, da okoli teh vprašanj o(s)taja zmeda, čudi me le, da um, ki se ima za kritičnega, lahko vedno znova pada na to butasto foro kvazi dveh plati resnice.
Zdaj pa še malce zabave na temo sicer vizualno čisto spodobno jebozovne, a na vseh ostalih frontah meni antipatične Sarah Palin...

See more Gina Gershon videos at Funny or Die

>>

2008-09-09T09:28:00.004+02:00

"Naprej, naprej," je tisto, kar si dopovedujem in tudi sledim temu, če me le ne dohitijo slike zadnjih avgustovskih dni, takrat pa praznina kar kriči vame.
Po eni strani ne razumem, kako sem sploh zmogla vse, kar sem zmogla v tistih dneh, po drugi pa me morijo občutki neke bedaste in banalne krivde, kot je recimo ta, da sem sploh šla v Poreč, čeprav sem slutila, kaj se pripravlja.
Ne vem, morda zato tako težko reflektiram Poreč. Ker je bil v tistem trenutku pod "muss" in ker sem komaj čakala, da se vrnem k bitju, ki me je na pot pospremilo z neverjetno žalostnim pogledom, in ki je ob najinem ponovnem snidenju še zadnjič nasploh premoglo moči, da pokaže svoje veselje.
Vsled vsega mi še kako prav pride, da se ljubljanski nastop zdaj prestavlja na november (datuma še ne vem), ker se inštrumentov zdaj ne zmorem niti dotakniti. Niti razpakirati.
Poreč: novi komadi so boljše funkcionirali kot stari. Enega moram še sploh posneti in dati na web. Bilo je vroče, sončno in LCD displeji na napravah so bili popolnoma neuporabni. Scena fantastična. Maloštevilčna publika domača. Glas mi je počil sredi nastopa - uspelo mi ga je zribati med prepevanjem v kombiju - huda težava. Solarno elektrarno je preprosto zložiti skupaj, luštna stvar.

Naprej, k.

izziv trebušnjakov

2008-09-03T21:05:00.004+02:00

Pridružila sem se kolegom crossfitovcem v Izzivu Trebušnjakov.
Začneš z enim na dan, vsak dan dodaš po enega, greš do sto, ko prideš tja, bo že čas, ko bo Dedek Mraz želje zbiral. Trebušnjaki znotraj siceršnjega treninga (WODa, na primer) se ne točkujejo za Izziv.
V končnem seštevku bo bojda 5050 trebušnjakov.
Danes je Dan Dve, in ker sem se šele priključila, sem naredila tri trebušnjake.

Zaenkrat je izi.

modrina, neskončnost, ljubezen, praznina

2008-09-01T19:32:00.003+02:00

ena iz poreča

2008-08-29T14:46:00.003+02:00

junak zdaj počiva

2008-08-27T12:02:00.005+02:00

Če kdo misli, kako zadnja dva dni pred špilom intenzivno vadim...

Niti ne. Ni časa, kajti preostali del življenja šiba preveč intenzivno, da bi si lahko vzela kaj več kot nekaj krat po 10 - 15 minut za vadbo.

Rik je bil danes zjutraj, mimo vseh prejšnjih planov, operiran in je ostal brez precejšnjega dela zgornje blazinice na desnji zadnji šapi, ki je bila izvor vseh naših težav v zadnjem mesecu in več. Zdaj je v intenzivni domači negi in takole počiva na moji postelji:

prvič

2008-08-26T17:11:00.003+02:00

Prvič bom nastopila solo.
Prvič bom pri tem uporabljala več inštrumentov naenkrat.
Prvič bom ob vsem tem skrbela tudi za reglerje.
Prvič bom predstavila večino komadov.
Prvič bom sestavljala in priklapljala mobilno solarno elektrarno, ki bo ustvarjala štrom za moj špil.
Prvič bom vozila kombi - in še to "solarni".
Prvič sem izpolnjevala ~~jebeni~~ ata karnet in upam, da ne bom obtičala na meji zaradi kakšne nepravilno postavljene vejice.

Hm, malo me je pa res panika.

Četrtek popoldne, Bravarija Art Remont v Poreču. Nekaj se je zamešalo v fajlu, in zdaj je načrt Poreča hudo divjih barv. Naj bo.

vreme: bo.

2008-08-22T15:16:00.001+02:00

link

light festival poreč - plakat

2008-08-19T11:23:00.002+02:00

"more light, more fun"

2008-08-08T14:05:00.003+02:00

LIGHT FESTIVAL POREČ 2008.
PROGRAM

24.08.2008.

OTVORENJE U 21.00:

Ivan Marušić Klif 3D live show uz izvođače: Florian Schmidt –Andre – UV body painting, Olinda Lima – ples, performance, DJ Flip – drum'n'bass.

Instalacije u Bravariji:
Lara Badurina u slikarskom ateljeu: Panorama, video, loop
Ivo Vrtarić na morskoj terasi: Infuzija; zvuk: Filip Vrtarić
Davor Antolić Antas u hali 2: Last Days of Disco

25.08.2008.

WORKSHOP I
11.00 – 14.00 i 18. – 21.00
Ivan Marušić Klif & studentice Andreja Vivoda (ALU Zg) i Jelena Pehar (APU Rijeka)

Instalacije u Bravariji:
20 – 24: Lara Badurina u slikarskom ateljeu: Panorama, video, loop
0-24: Ivo Vrtarić na morskoj terasi: Infuzija; zvuk: Filip Vrtarić
20-24: Davor Antolić Antas u hali 2: Last Days of Disco
20-24: Florian Schmidt – Andre: video of the performance of UV body-painting

LIVE:
21.00 Mike Hentz: Tableau vivant – instalacija s glazbom i performansom

26.08.2008.

WORKSHOP I
11.00 – 14.00 i 18. – 21.00
Ivan Marušić Klif &studentice Andreja Vivoda (ALU Zg) i Jelena Pehar (APU Rijeka)

Instalacije u Bravariji:
20 – 24: Lara Badurina u slikarskom ateljeu: Panorama, video, loop
0-24: Ivo Vrtarić na morskoj terasi: Infuzija; zvuk: Filip Vrtarić
20-24: Davor Antolić Antas u hali 2: Last Days of Disco
20-24: Florian Schmidt – Andre: video of the performance of UV body-painting

18 -20: Zajednički rad na ambijentalnom lightu u Bravariji
20.00 Branka Cvjetičanin: light instalacija

LIVE u 21.00
I.M. Klif &Andreja&Jelena: prezentacija workshopa
DJ Flip
After Jam
Olinda Lima &others

27.08.2008.

WORKSHOP II
11.00 – 14.00 i 18. – 21.00
Ivana Franke &studentice Iva Ćurić (ALU Zg) i Tanja Kos (ALU Zg)

Instalacije u Bravariji:
20 – 24: Lara Badurina u slikarskom ateljeu: Panorama, video, loop
0-24: Ivo Vrtarić na morskoj terasi: Infuzija; zvuk: Filip Vrtarić
20-24: Davor Antolić Antas u hali 2: Last Days of Disco
20-24: Florian Schmidt – Andre: video of the performance of UV body-painting

21.00
Projekcija u gradu: Sandro Đukić- 3D animacija na porečkom zvoniku

28.08.2008.

WORKSHOP II
11.00 – 14.00 i 18. – 21.00
Ivana Franke &studentice Iva Ćurić (ALU Zg) i Tanja Kos (ALU Zg)

16.00 – 18.00
'Daylight makes me real' – primjena danjeg svjetla u umjetničkom radu:
SLATKA (Ljubljana) – glazba koja nastaje pomoću napajanja sunčevom energijom preko foto-voltaičkih stanica

20.00
Pred zalazak: Olinda Lima – Poklon Suncu i Mjesecu

LIVE u 21.00:
Ivana Franke&Iva&Tanja: prezentacija workshopa

21.30: DJ Flip + VJing Aki&Crni (Masa kru)

After jam
VJ Aki, VJ Crni, DJane Slatka, DJ Flip, …

29.08.2008.

Instalacije u Bravariji:
20 – 24: Lara Badurina u slikarskom ateljeu: Panorama, video, loop
0-24: Ivo Vrtarić na morskoj terasi: Infuzija; zvuk: Filip Vrtarić
20-24: Davor Antolić Antas u hali 2: Last Days of Disco

21.00 Zatvaranje festivala
Instalacija za zelena vrata - Simon Macuh: Krijesnice
Mike Hentz: Tableau vivant, instalacija uz glazbu i performans
VJ ing Aki&Crni, DJane Slatka, DJ Flip

Bravarija Art Remont / bravarija@pu.t-com.hr /
Kontakti:
Kruno Vrgoč, location manager, mob: 091 519 8360 /
Sabina Salamon, voditeljica programa, mob: 098 18 66 735

vabilo na open-air "karen"

2008-08-07T09:35:00.003+02:00

Današnji WOD je Karen.
Oprema (3kg medicinka + kocka za pod rit) in štoparca bodo zagotovljeni, štart ob 20. uri, svež zrak, udeležbo pofočkaj na moj mejl.

globji smisel grickanja travk

2008-08-05T08:57:00.005+02:00

Riku nagajata zadnji dve tački.
Zdaj je že dva tedna, da ga na sprehodih bolj ali manj prenašam okoli. Ko sede, grem ponj in ga nosim dalje - kolikor pač lahko okoli nosim 14 kil na rokah. Včasih se mi zdi, da mu je hudo in nerodno zaradi tega, ker ne zmore. Povem mu, da mu ni treba biti. Drugače je zelo dobre volje, igriv, ješčen... krasen kuža, skratka... le da mu zdravje ne služi več najbolje. Hudo mi je, ker se mi zdi, da je ravno zdaj, ko se je - po petih letih pri meni (in prejšnjih ca. petih letih pri MM), končno razvil v opazno zadovoljnega kužka - zdravje tisto, ki obrača stvari navzdol. Razmišljam; tole fotko sem naredila ravno pred prihodom pomladi - in joj, kako težko je bilo v vseh teh letih narediti fotko tega črnega psa, ki bi res odražala tudi njegovo dušo - potem pa so se nekje aprila začele težave. Mehur, prostata, črevesje... zdaj še zadnji nogi. S tem, da nič od prejšnjega nismo uspeli zadovoljivo pozdraviti.
Zdaj poskušam z ribo, glukozaminom in omega 3. Industrijska hrana, čeprav po navodilih vetsov, ni premaknila ničesar. Gora zdravil tudi ne. Mnogo predragi obiski pri vetsih so me kao obveščali o tem, kar sem itak že vedela - ker ga opazujem vsak dan, valda - da ni z njim nič boljše.
Danes zjutraj je bila panika že ob petih. Oba sta bila kot dva zvrka, kar je znak, da je treba pohiteti ven. Ko sta opravila najnujnejše, sem hotela obrniti proti domu, a se je Lora cela poknila na travo in mi dala vedeti, da je treba še malo ostati in počivati. No in smo mirno ždeli tam med travami in plevelom, medtem ko se je prebujalo sivkasto, rahlo vetrovno jutro. Lora se je kratkočasila z grickanjem in pljuvanjem bunkic z vrhov travk, kar je bilo precej zabavno za gledat.
Čez čas smo se naveličali lenarjenja, se odpravili domov in zajtrkovali.

Včasih je to naše sobivanje ena zanimiva duhovna vaja.

šestdeset plus centimetrov

2008-08-03T16:34:00.005+02:00

Proletarka je dokončala delo na plyo-boxu zame. Takole zgleda - unikaten, lep in well-crafted.

Ja, tudi dejansko je hjuđ!! :P

Čestitam in hvalim proletarko za to mojstrovino!

julijska telovadna statistika

2008-08-02T07:36:00.003+02:00

CrossFit vadbenih enot (WODs): 20
+
učne ure za oly-dvige: 2
tek izven CrossFit WODsov: 5
hribi: 2
=========
= 29

Te cifre navajam zato, ker me je presenetila kvantiteta vadbenih enot. Zgleda zelo hardkor, čuti se pa kot veterček.

pomembna horizontala

2008-07-30T21:55:00.003+02:00

V sweet home sem nocoj - hjah, po urah in dnevih gruntanja, kaj in kako, če sem iskrena - slučajno zagledala horizontalo, na kateri se bo dalo premikati milimetre v smeri proti zgibom.
Hura!

novost v plejerju

2008-07-30T09:12:00.005+02:00

Ok, všeč mi je, če tale komad zveni kaotično znotraj sicer trdno zastavljenih meja ritma. Upam, da je ratalo. Melodija prvega dela refrena sledi eni meni ljubi pesmici iz vrtca (in ker sem hodila v hrvaški vrtec, je njen naslov Proljeće je procvalo).

Sicer pa je komad nemogoč za petje, ker, razen v refrenu, ni prostora za dihanje. Tokrat sem to rešila tako, da sem trikrat pela in pokrivala svoj oxygen deprivement. V živo... bom to reševala kako drugače :)

Fotka je montaža dveh posnetkov v devetdesetih posodobljenega portala yorške katedrale.

sto kil

2008-07-28T17:22:00.001+02:00

Danes prvič v življenju povlekla stotko od tal.
:)

(počasen) kruh

2008-07-27T12:17:00.011+02:00

Vabilo je prišlo preko strani Trusta Resurgence. Recept in celotna ideja počasne nedelje sta mi zvenela zanimivo, zato sem se odločila, da sprobam vse skupaj. Sinoči sem skupaj dala osnovo, ki je potem fermentirala čez noč, in danes sem počasi prišla do kruha. Moka je polnozrnata pirina, mleta na kamen, dodala sem ji malček bele.

Že sam vonj fermenta je bil zelo zanimiv - če ne bi prebrala v receptu, ne bi pričakovala tako kiselkastega vonja. Celotna priprava testa in potem kruha je bila zelo preprosta - še celo zame. ;)

Danes pripravljeno testo je potem 2x vzhajalo, nato sem kruhke dala v pečico.

Slabih 15 minut in kruhki so bili gotovi.

Najbolj drobnega sem razkosala... in na koščkih raztopila po konico noža mladega kajmaka.

Oh, še kdaj. :)

današnja

2008-07-26T19:04:00.003+02:00

Foto: Judita Zorman.

bolehna, a zadovoljna miki miška

2008-07-25T11:43:00.000+02:00

lp z debnega vrha, midve z loro

2008-07-22T10:49:00.001+02:00

Danes zjutraj. Od severozahoda se že počasi odpira.

... makes me happy

2008-07-20T19:22:00.005+02:00

Naredila sem si majčko s svojim trenutno najomiljenejšim napisom; za v gym.

V gymu sem se lotila in pokončala umazanih petdeset (v nekoliko prilagojeni verziji - ker mi je bilo prvič - 20).

Tole je plonkceglc.

Popoldne smo posedali v Tivoliju. Gradila sem beate in bilo je luštno.

upload! upload!

2008-07-17T23:59:00.005+02:00

Danes sem v plejer na desni dodala dva komada. Enega se bo kdo morda spomnil iz lanskoletnih živih nastopov, drugi je pa tule prvič na posluh. Oba sta starejšega datuma, hm, pravzaprav sta oba nastala v tujini; en je bratislavski, drugi pretežno yorški. Razum+ljubav me zajebava že ves dan in tule je takšen, kakršen pač je. Ne gre boljše, za zdaj. "P"je in še kaj diham v mikrofon, ki ima švoh baterijo in mora biti pred nosom in ... hjah... pač, toliko!

:)

Addendum: aja, še to. Tole začetno hecanje s kitaro v njuorderiš stilu... zgolj in samo hec. Danes nastalo. Kako zveni? Je za ohranit?

gluhota, slepota... in veliko garanja za kanček optimizma

2008-07-17T10:22:00.007+02:00

Moj delovni vsakdan obsega, med ostalim, prebiranje ogromne količine novic in razmišljanj, katerih skupni imenovalec je ekologija. Na osnovi kumulative informacij, znanja in lastnih razmišljanj se mi je počasi oblikovala slika določenega spektra problemov današnjega sveta. Ta slika nikakor ni preprosta, sploh pa v primerjavi s tem, ko mnogi izmed nas, ko odložimo star papir v modre zabojnike in zamenjamo žarnice z (varčnimi) sijalkami, menimo, da smo naredili svoje. Preprosto pa ni zato, ker so modri zabojniki in sijalke šele vrh vrha ledene gore problemov in navad, ki svet peljejo, pa bom iskrena, v dizaster. Problem je, ker ljudje tega v resnici sploh ne štekajo. Ali pa štekajo premalo, na rahlo napačnih mestih. Problem je, ker iz svojih mikroperspektiv težko vidimo in razumemo celoto. Kdo izmed navadnih ljudi z ulice je sposoben v zgodbo povezati detajle, kot so opazno višje temperature v določenih krajih Slovenije v zadnjih mesecih, nekaj zadnjih vremensko pogojevanih dizastrov, vedno večji delež izpustov toplogrednih plinov iz postavke prometa, vedno bolj potrošniška in mas-egoistična mentaliteta sodržavljanov, rast cen hrane in vlada, ki z uvedbo vinjet, recimo, pokaže, kako gladko se ji jebe za Kjoto.

Razmišljam, kako je bila generacija, rojena cirka v petdesetih, verjetno obdarjena z najbolj srečnimi življenjskimi okoliščinami. Če so le bili koliko - toliko spretni in bistri, so z dobrimi yu-krediti ustvarili domovanja in nek soliden materialni background, svoje otroke so gor spravljali v časih, ki so bili dokaj ok (politično in materialno), in svet bodo zapuščali še predno se bo korenito spremenil.

Kaj pa mi? Če odmislim cene stanovanj, kreditov in hrane... si, recimo, sploh upam spraviti otroka na svet, za katerega vem, da bo že čez 40 let precej drugačen, kot je današnji? Včasih se mi zdi, da ja, drugič pa nisem prepričana. V kar pa res ne dvomim je, da se svet zelo spreminja in da človeku (in velikemu delu njegovih izvoljencev v parlamentu!) uspeva ostajati trmasto neveden in nedovzeten za dejstvo, da mora korenito spremeniti svoj življenjski slog, če naj se te spremembe vsaj približno začnejo ustavljati, kaj šele, da bi se trendi začeli obračati v drugo smer. Razmišljam, če ljudje iz generacije petdesetih, ki jih poznam, in ki so danes zaljubljeni v svoje vnučke, pomislijo na to, kakšen svet pomagajo ustvarjati za taiste vnučke takrat, ko vtaknejo ključ in prižgejo svoj avto? Ko jim dober materialni status omogoča, da si vsaj enkrat letno privoščijo kakšno turistično-izletniško eksotiko, dosegljivo z letalom? Ko se vsi skupaj veselimo navidezne svobode, ki nam jo velikodušno servira vlada s prepocenskimi vinjetami? Ko kupujemo in mečemo stran brez pravega razloga?

Eh ja... te misli so... boleče. Lažje jih je ne misliti. Pravzaprav ne vem, če bi jih bila sploh zmožna misliti, če ne bi počela to, kar počnem; delujem, se izobražujem, malce pridigam, upam, da ozaveščam in glej, ob koncu dneva v tej mineštri končno naštejem nekaj okroglih zrn optimizma.

Glavo gor... in akcija. Kaj pa drugega.

grafit, ki me je nasmejal

2008-07-11T15:18:00.003+02:00

Lokacija: Lj, prehod iz Vidovdanske na Komenskega.

popravljen upload

2008-07-08T09:09:00.002+02:00

Priznam, da mi je vokal z vsemi tistimi napakami kar rezal po ušesih, zato sem danes posnela boljšo verzijo. Ni še prfekt, je pa boljša.
Staro verzijo sem brisala, da ne bo preveč zmede v plejerju.

Hvala za vse odzive.
Enjoy :)

polna košarica

2008-07-06T12:55:00.003+02:00

Danes je očitno dan za dva komada.
No, s temle sem se nekoliko več poukvarjala. Kitaro (kitari) in glas sem snemala ločeno in se na koncu odločila, da v komadu uporabim tudi delce pofušanih in probnih trakov (kitara 2, vokali).
Všeč mi je to cut'n'paste'n'change igračkanje s posnetim materialom.
Vesela bom odzivov, hvala vnaprej.

poreklo sveta

2008-07-06T08:57:00.005+02:00

Courbetovo Poreklo sveta je bilo dolgo časa skrito očem javnosti. Spomnim se Pariza in otroka v Musée d'Orsay - kjer se ta slikarija danes nahaja - ki je igrivo skakljal od slike do slike, vse do... ja... in pred tole se je ustavil, obmolknil in čez nekaj dooolgih sekund zaklical: "mamiii!" in stekel proč. :)

Enivej, snemala sem. Tole je moj drugi (ever) take komada, ki je itak najmlajši v moji garnituri komadov. Nimam ga še čisto utelesenega, zato mi vokal še zaškriplje (in ta timbre me še matra, do meje pokanja glasu). Spet sem snemala v enem šusu, na mini-disk; naknadnih touchev pa tokrat ni.

Enjoy :)

častna!

2008-07-04T23:10:00.003+02:00

Ta vikend bom:
- urejala naslednjo izdajo novičk,
- pripravljala zadeve, ki me čakajo v ponedeljek / torek (trenutno sem sama v pisarni in pokrivam več polj, kot ponavadi),
- sprehajala v dobri družbi,
- se učila olimpijskih dvigov,
- švicala in preklinjala na dveh WODih,
- nekaj malega gospodinjila (s tem ne gre pretiravati),
- spreminjala madness v method,
- aaaa, snemala!!!! :)

113 bpm

2008-07-03T08:24:00.003+02:00

Na desni.

Hotela sem posebej posneti instrumente, posebej glas, potem pa nisem imela pravega kabla, in sem šla vse v živo. Ritem / bas: DR-3 + footswitch, kitara, glas pa brez ojačitve, direktno v mini-disk.
V Audacity potem dodala nekaj reverba.