odslej spim sredi studia

Za tiste, ki ne veste (priznam, da tudi jaz ne bi vedela, če bi ne bila zraven): Ansambel Uluru v letošnjem letu beleži deset let obstoja (hura!). Skozi bend je šlo že veliko ljudi, in vsaka inkarnacija je dala svoje. Kar sem videla na posnetkih, so bili Uluru v začetku zelo meditativni (ene milion didžev na odru in drrrroooooooonneee ;) ), nato so šmirali z veselejšimi toni (imam posnetek iz Rdeče ostrige - tista inkarnacija mi ni bila pretirano všeč), nato pa se je zgodilo, da smo v ansamblu obtičale skoraj same ženske. V zadnjem času smo se zopet zelo premešali, in to nenehno samoosmišljevanje je očitno karma tega benda. Pa če je to dobro ali ne... po pravici - ne vem! Trenutno je v nas kar nekaj zmede.

Kakorkoli že, predlagala sem, da se moja spalnica prelevi v vadbeni plac, in da se opremi tako, da bomo lahko tudi snemali, sproti in po želji. Tako je včeraj k meni priromala ena hjuđ mešalka in grozovito težek kufer s kablovjem. Emmm, danes sem zatorej povlekla manual za mešalko z neta in upam, da mi bodo izkušnje iz računalniškega programiranja glasbe kaj pomagale.

Tako je to.