bravo za UK!

Parlament Združenega Kraljestva je izglasoval prvi zakon ever na tem planetu, ki zadosti radikalno zastavlja podnebne cilje.

Čestitke!

Nekateri britanski estradniki so se pri tem izkazali za precej ozaveščene, kar je kul.

proč s prehranjevalnimi miti, prosim!

Tale blog se je uvrstil med moja omiljena branja z neverjetno lahkoto, edino, česar ne vem več je, kako sem sploh naletela nanj. Fantastično spisan blog, ki odprtim glavam pokaže na težave uveljavljene prehranjevalne religije (= izogibati se mastni hrani, uživati "zadosti" (beri: ogromno) ogljikovih hidratov iz naslova žitaric, zmerno z beljakovinami).

V tem letu sem se znebila dveh svojih svetih prepričanj. Prva je prepričanost v nujnost kumulative daljših aerobnih treningov za fiskulturni progres. S tem so mi že prej antipatične epidemične razsežnosti tekanja-na-kilometre postale še bolj antipatične (z boljšimi razlogi anyway) in sem se potrudila, da sem štart nedavne masovke v mestu pričakala v gymu, s konkretno obloženo dvajsetkilsko štango. Druga pa se tiče hrane. Ne palim več na idejo nujnosti / zdravosti polnozrnatega. Zrna so se po dokaj hitrem postopku umaknila v ozadje mojega jedilnika and I feel fine. Glede na odlično reakcijo mojega telesa na to bogokletno dejanje se, zaenkrat, sploh še nisem niti dotaknila besede "striktno", ko oblagam svoj krožnik z dobrotami.

Oktobra sem naštela sedem svojih novih najboljših - enega v šprintu na 400m, ostale pa na gvihtih. So v razponu med 40 kg (pri vajah, kjer je gviht na koncu nad glavo) do 100 kg (tam, kjer je poudarek na moči nog in trupa). Kvalitativna razlika je vsekakor očitna: če sem prej seštevala količine kilometrov in časa za fiskulturo, zdaj seštevam rekorde. :)

vabilo na "nove alegorije"

"Nove alegorije" - performans Zvonke T. Simčič

Premierna predstavitev v Galeriji Kapelica 23. oktobra 2008 ob 19. uri.

Prva ponovitev: KID Kibla, Maribor 03.11.2008
Druga ponovitev: MKC Medvode 05.12.2008

Koncept in izvedba : Zvonka T Simčič. Programiranje, svetovanje in izvedba: Borut Savski. Performerji: Mitja Osolnik / vokal, kamera; Zvonka T Simčič / didgeredoo, kaoss, zasnova za VJ-janje; Valentina Praprotnik / didgeredoo; Borut Savski / programiranje, zvočni efekti, VJ-janje. Teoretično-kritična-aktivistična platforma: Tanja Rener, Tatjana Greif. Posebna zahvala Tanji Rener, Tatjani Greif, Nadi Žgank, Katarini Višnar, Justini Simčič, Bahetu Kouraishiju, Meliti Goljevšek, Kseniji Jus, Lili Anamariji No, Juriju Krpanu in Galeriji Kapelica. Produkcija: Zavod CCC / Zavod za medijsko umetnost in projekte družbenega raziskovanja / CrossCommunityCreation v sodelovanju z galerijo Kapelica. Projekt so podprli: Ministrstvo za kulturo, Mestna občina Ljubljana in Občina Medvode.

Projekt je sestav dveh delov, prvega sestavlja teoretično kritična platforma, drugega pa performans. V prvem bo podan kontekst stanja v Sloveniji, ko se v enostarševski družini samska ženska odloči imeti otroka z umetno oploditvijo, čeravno ji država to prepoveduje. Kaj pomeni enostarševska družina v današnji družbi? Kako preživeti kot mati samohranilka ali kot umetnica v objemu aparata države? Kakšne so njene pravice (nepravice)? Kakšne so reakcije okolja? Drugi del dogodka bo razgrinjal dejstvo, kako imajo takšna dejanja mnogo večjo vlogo, kot le to, da se nekaj dela proti obstoječim zakonom. So dejanja, ki so notranja nuja, povezana z zavestjo in z neko odločenostjo, da ta korak speljem, ne glede na vse.

intervju

Danes je izšla nova, sedma po vrsti, številka revije Narobe. Notri je krajši pogovor z mano in krasna fotka, ki jo je naredila Judita. Zaradi vsega, kar se mi je dogajalo v času, ko bi lahko še spreminjala draft prepisa (prelom avgusta v september), mi ni uspelo popraviti (vsaj) dveh napakic. Prva se tiče "bolj kvalitetne glasbe" - točno bi bilo "več", in ne "bolj". Druga se nanaša na ženske / avtorice (kot antipol ženskam / objektom) na slovenski glasbeni sceni in opomba se nanaša na njihovo (ne)vidnost znotraj tukajšnje kulture nasploh, nikakor pa ne na to, da jih (v moji percepciji) ne bi bilo.

Eto, zdaj mi je lažje... :)

štiriglasni gromki posladek

solarna zgodba se nadaljuje!

V torek 14. 10. 2008 se bo v sklopu demonstracije delovanja solarne elektrarne Slovenskega E-Foruma zgodila tudi glasbena improvizacija ritmično okrepljenega Dua Triglavka (Zvonka Tončka Simčič na didgeredooju in efektih, Katarina Višnar na električni kitari in efektih). Kot gost se nama bo pridružil Isiaka Sanou na djembah.

Ozvočenje bo omogočila električna energija, pridobljena in-situ preko solarnih celic. Kdaj: ob 14. uri (približno). Kje: Gospodarsko razstavišče v Ljubljani (Študentska arena). Vstop prost!

reduce-reuse-recycle (1): skenslaj plastične flaše

O tem je, med ostalim, pisala že Simona.
Moje tuhtanje me je pripeljalo do enakega odgovora. Plastičnih flašk resda že nekaj časa ni v moji bližini (še tistih nekaj Cockt v tem letu sem kupila v pravih, steklenih flaškah), sem pa, do pred kratkim, uporabljala plastičen bidon za telovadbo.
Zdaj sta v moji zbirki dva Siggova bidona (enega sem prejela v dar, tnx sis! :* ) in termoske-veteranke. Flaše samo še steklene, najraje povratne. Nobene plastike in še toliko manj aluminija za enkratno rabo (piksne).

K akciji vabi tudi newyorški kolega No Impact Man. Ja - let's go viral with this one! :)

odvečnost telesa.

Tale mi ne da miru: zadnjič sem med debato ob našem dnevnem obredu (= kosilo @ headquarters) ostala čista pegla. Dve sodelavki sta dokaj decidirano izjavili, da jima je telo odveč. Če bi se le dalo, bi bili le duše. Ups.

Prvo, kar vem je, da mi je tovrstna stanca zelo anti-seksi. Bi šla v posteljo z žensko (oziroma človekom nasploh), ki ji je telo odveč? Ne vem, ne zveni pretirano obetavno. Prejkone frigidno. Rada imam, če se med rjuhami dogaja življenje, ne pa prelaganje desk.

Drugo, jebiga - telo je danost. Če kdo, mi je Rik s svojo boleznijo predočil in me poučil, kako zelo na trdih nogah stoji to dejstvo, kako ne moreš mimo njega navkljub milijardi molitev, ki jih v tem času nameniš ne-vem-komu-že (ki najverjetneje nima telesa).

Živeti tako, da ti je telo odveč je dekadentno in kontraproduktivno. Verjamem, da se splača delati na sebi in spreminjati tovrsten odnos do svojega telesa v korist bolj pozitivnega. Zagrabiti tiste gvihte, pridelati žulj ali dva in oditi pod tuš prešvicana v nulo s fantastičnim občutkom, da si danes v svojo zbirko osebnih rekordov dodala novega.

Fotka je nastala po treningu clean-a, rdeči flek na ključnici je bil iskreno boleč.

nikoli ne veš, kje te čaka sreča.

snapshot iz prihajajočega videa