nasilja nikoli ne smemo tolerirati

Zopet se je dogajalo. Jad & žalost človeške vrste je bila zopet življenjsko - in še bolj, pomensko - ogrožena s strani manjšine, ki se je, tako kot vsako leto in na različnih koncih sveta, za en dan odpravila v javnost.

Razmišljam, kako res jadna in prazna mora biti tista prestrašena duša, ki jo že gola ideja istospolnega razmerja lahko tako zelo ogrozi, da si mora kolektivno, s pestmi braniti življenjski prostor, verjetno celo svojo identiteto.

Morda pa je fizična agresija le maščevanje Drugemu zaradi misli / slike, ki je oplazila zavest in za nobeno ceno ni hotela stran?
Morda je bila celo za trenutek prijetna?
Se je sprostila in poniknila šele potem, ko so padle batine?

Resno, obstoj takšnega Drugega ogroža samo tistega, ki je že itak globoko in globinsko ogrožen.

Nasilja ne smemo tolerirati.

[ Peticija ]