Jutro je in skušam nahitro skombinirati deževno vreme, pasji sprehod in svoj današnji trening. Na atletski stadion se odpravimo, tam pa psa spustim. Zabavno se jima zdi, zakajati se v tek skupaj z mano, zato renčita in si veselo nagajata, a ju že po kakih stotih metrih kaj drugega premami in zavijeta po svoje. Ob zaključku vsakega kroga ju iščem s pogledom - ponavadi sprintata k meni direktno preko zelenice. Čip je tokrat prvič takole spuščen. Medtem ko se Lora čez čas začne zabavati s kostjo, ki jo je našla, Čip vztraja in teče z mano. Na koncu treninga ga za pridnost nagradim. Vsi trije smo fejst mokri, zato gremo takoj domov. Ko pridemo do ceste, ju pripnem in prav fajn se mi zdi vse skupaj.
No comments:
Post a Comment