Tale mi ne da miru: zadnjič sem med debato ob našem dnevnem obredu (= kosilo @ headquarters) ostala čista pegla. Dve sodelavki sta dokaj decidirano izjavili, da jima je telo odveč. Če bi se le dalo, bi bili le duše. Ups.
Prvo, kar vem je, da mi je tovrstna stanca zelo anti-seksi. Bi šla v posteljo z žensko (oziroma človekom nasploh), ki ji je telo odveč? Ne vem, ne zveni pretirano obetavno. Prejkone frigidno. Rada imam, če se med rjuhami dogaja življenje, ne pa prelaganje desk.
Drugo, jebiga - telo je danost. Če kdo, mi je Rik s svojo boleznijo predočil in me poučil, kako zelo na trdih nogah stoji to dejstvo, kako ne moreš mimo njega navkljub milijardi molitev, ki jih v tem času nameniš ne-vem-komu-že (ki najverjetneje nima telesa).
Živeti tako, da ti je telo odveč je dekadentno in kontraproduktivno. Verjamem, da se splača delati na sebi in spreminjati tovrsten odnos do svojega telesa v korist bolj pozitivnega. Zagrabiti tiste gvihte, pridelati žulj ali dva in oditi pod tuš prešvicana v nulo s fantastičnim občutkom, da si danes v svojo zbirko osebnih rekordov dodala novega.
Fotka je nastala po treningu clean-a, rdeči flek na ključnici je bil iskreno boleč.
04 October 2008
odvečnost telesa.
Subscribe to:
Post Comments (Atom)
2 comments:
Nenavadni izjavi za pripadnici družbe, ki večino užitkov izpeljuje prav iz mesa. Nuni?
Mislim, kaj pa bi počeli kot duši? Brali knjige in kontemplirali? Ok, tole je iz amaterskega društva ljubiteljev ontologije, ampak a niso tudi naše DUŠE definirane skozi telo? Pa tudi: duše, bogovi, strahovi in duhovi so tako antropomorfni, da si jih še predstavljamo kot neka tanka, prosojna telesa?! Ne?
A sta ti tvoji sodelavki kaj bolni? V tem primeru bi njuno pozicijo še razumela.
Čisto povprečni sta.
Jaz sem izjavo razumela (kolikor sem jo), kot da gre za to, da je telo s svojimi zahtevami (lakota -> hrana, bolezen -> počitek, zdravljenje) "prezahtevno" in da skozi svoje zahteve omejuje in hromi možne dosežke duha. S tem se nikakor ne strinjam. Zame "zdrav duh v zdravem telesu" ne pomeni befela telesu, naj bo zdravo, ubogljivo in naj ne moti med kontempliranjem o spreminjanju sveta, temveč da je ljubeča skrb za telo predpogoj za dosežke (presežke) duha.
Ljudje smo si res različni :)
Post a Comment