Zgodba o folklori. Še ena v nizu, da, seveda. Ne v neki xy džungli in na drugem koncu sveta; kar lepo v okolici Ljubljane.
Se sprijaznimo s tem, da tako pač je, jebatga?
Naredimo kaj? Če da - kaj?
17 December 2008
dve v eni vreči, ena pa v drugi vreči.
Subscribe to:
Post Comments (Atom)
4 comments:
Kaj pa predlagaš?
Mimogrede bom tvegala in rekla, da so mi taka pisanja nadvse zoprna. Tisto, ki si ga včeraj polinkala, je naravnost agresivno. Celo občutek sem dobila, da bi, če bi ekstrapolirala tam predstavljen koncept posameznikove odgovoronosti, v trenutku klonila pod težo vsega hudega, kar se na svetu godi zaradi ljudi-kretenov. To, da me nekdo po avtomatizmu postavi v položaj krivca, mi niti ni všeč, niti ni prav. In s stališča vere v neko univerzalno in ultimativno pravičnost, s katerega prihaja ta govorica, pravzaprav paradoksalno in zato butasto.
No ja, izbrala si, da prebereš in zveš.
Moje mnenje je, da je absolutno prav, da se o teh stvareh piše in da je na kapacitetah posameznikov in posameznic, da potem te informacije in čustva predelajo v kaj konstruktivnega - če tako čutijo.
Tukaj ne gre (le) za kretenizem posameznikov, temveč za globoko zakoreninjeno sistemsko napako celotne družbe. Kaj naredi VURS? Polima nekaj džambotov o tem, kako da so živali skrb svojih lastnikov.
Žal mi je, če se zdaj počutiš slabo, lahko ti pa zagotovim, da nisem končala s takimi temami.
Nisem mislila na tvoj zapis. Nič nimam proti, da se to postavlja na dnevni red. Mi gre pa na kozlanje, ko prek lastne prizadetosti vse ljudi tlačiš v isti koš (ne govorim o tebi, pač pa o včeraj polinkanem blogu).
Nihče me ne more kriviti zato, da nimam mesijanskih in odrešiteljskih kompleksov. Žal mi je za vsako bitje, a ni me treba klicati k odgovornosti za stvari, ki jih ne morem preprečiti, še manj pa popraviti.
Gnev je treba stresati na ljudi, ki SO krivi, ne pa na vse po spisku. Tako kot ne rešim vsake zapuščene živali, tudi ne rešim vsakega OTROKA (!), ki bi morda potreboval pomoč. In ne nahranim vsakih lačnih ust. Etc.
V glavnem je moja poanta to, da z vcepljanjem občutka krivde brez resnega premisleka o logiki odgovornostnega sistema bo temu "goalu" naredilo več škode kot koristi.
Zato je bilo moje prvo vprašanje: kaj pa predlagaš?
Želela bi slišati tvojo minuto, dve viharjenja. Kako bi ti, recimo, skonektala svoja znanja, rezoniranje in to aplicirala na ta problem. Izvedljivo ali ne, vseeno.
Predlagam pa ne ničesar na tem mestu, nočem vplivat na čistost viharniških misli drugih.
Post a Comment