impresije petkovega večera.

V petek sva se, malo pred osmo, s sestro domenili, da greva po špežo v Maxija. Ona iz službe, jaz nahitro priletela v mesto z avtom (prometni obup je bil tak, da bi skoraj peš prej prišla, ampak je sis potem na zvit način zrihtala parking). Od zadnje prenove dalje sem bila le enkrat, nahitro, v Maxiju in me je nova razporeditev kar pošteno zmedla. Tokrat sva si pa vzeli čas in zdaj reflektiram o dveh rečeh. Prvo - všeč mi je. Obsedena sem s tem, da mora biti center mesta res Center Mesta in štacuna v centru, kjer sem se lahko, mimogrede, še zadnjo uro pred zaprtjem afnala na temo svežega mesa, ki sva ga izbirali za Loro, me je res očarala. Ready-made delikatese: -50% zadnjo uro. Sis si je takoj privoščila rakce. Glede na bližino doma se mi zdi, da bom Maxi kar zacahnala za bodoče tovrstne podvige - peš ali s kolesom. Drugo pa... nisem mogla verjeti, ko sem opazovala količino mladine, ki si je tam, opazno strastno, nabavljala alkohol. Kam gredo to (s)pit? In, ali je njim to dejansko poanta petkovega večera? Liter vodke v torbici? Tri nališpane mladenke, vsaka s svojo flašo? Kaj kulturnega programa ob tem, ali nič? Zmedlo me je.